27 November 2008
|Človek z očmi iz okolice sprejme okrog 80 odstotkov vseh informacij, preostala čutila skupaj pa le okrog 20 odstotkov. Vendar pa je narava poskrbela, da ob izgubi enega izmed čutov preostali poskušajo v največji meri prevzeti njegovo vlogo. Slepim in slabovidnim osebam se tako izostrita predvsem sluh in tip, delno pa tudi voh.
Pomembno je vedeti, da poznamo več kategorij slepote in slabovidnosti. Okvaro vida izražamo z ostankom ostrine vida in ostankom širine vidnega polja oz. z izgubo ene ali druge. Normalna ostrina vida je 1,0 ali 100 odstotkov, meja med slepoto in slabovidnostjo pa je postavljena na 95 odstotkov izgube ostrine vida ali na manj kot 10 stopinj zoženo vidno polje okoli fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida. Pri določanju kategorije slepote ali slabovidnosti se upošteva vid na boljšem očesu z najboljšo možno korekcijo (očala ali kontaktne leče).
Med slepe v nasprotju s splošnim prepričanjem torej ne uvrščamo le tistih oseb, ki so popolnoma izgubili sposobnost vida in je njihovo zaznavanje svetlobe enako nič (amaurosis). Mednje namreč s socialnega vidika štejemo tudi tiste, ki imajo določen ostanek vida (do 5 odstotkov), vendar je ta tako pičel in necelovit, da človeku v neznanem okolju ne omogoča samostojne orientacije.
Definicija slepote in slabovidnosti
Slepa ali slabovidna oseba je tista, ki ima stopnjo okvare vida kot jo določa definicija slepote in slabovidnosti za Republiko Slovenijo (priporoča jo WHO (Svetovna zdravstvena organizacija)) in sicer:
Slabovidnost:
- vidna ostrina od 0,3 do 0,1;
- vidna ostrina manj od 0,1 do 0,05 (štetje prstov na 3 metre ) ali zoženo vidno polje na 20° ali manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.
Slepota:
- vidna ostrina manj od 0,05 (prsti na 3 metre ) do 0,02 (prsti 1,5 metra ) ali zoženo vidno polje okrog fiksacijske točke na 5-10°, ne glede na ostrino vida;
- vidna ostrina manj od 0,02 (prsti 1,5 metra ) od zaznavanja svetlobe ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5° na glede na ostrino vida;
- vidna ostrina 0 (amaurosis) – dojem svetlobe negativen.
Najpogostejši vzroki poslabšanja vida pri otrocih
- Otroški glavkom in prirojene malformacije očesa
- Prirojena katarakta
- Razne travme (mehanične, kemijske, termične)
- Perinatalne in postnatalne
- Splošne infekcije, ki se lokalizirajo tudi na očesu
- Strabizem in ambliopia
- Tumori očesa
- Retinopatija nedonoščenkov
Najpogostejši vzroki poslabšanja vida pri odraslih
- Travme
- Miopija, odstop mrežnice
- Diabetes
- Katarakta
- Glavkom
- Retinitis pigmentosa
- Tumori
- Degenerativne bolezni očesa (retinitis pigmentosa, suhi in eksudativni AMD, Statgardtova bolezen)
Najpogostejši vzroki poslabšanja vida pri starejših
- Glavkom
- Diabetes in kardiovaskularne bolezni
- Odstop mrežnice
- Katarakta (siva mrena)
- Tumori
- Degenerativne bolezni očesa
( 3 Glasov )
Spletni bonton
Skupaj lahko naredimo splet prijaznejši. Upoštevajte spletni bonton in pred objavo razmislite, kaj vaš komentar pove drugim o vas.
Če pri komentarjih naletite na težavo ali napako, nam to sporočite, za kar se vam vnaprej zahvaljujemo.