- Napaka
19 Avgust 2012
|V soboto, 18.8.2012, je ŠD Matke organiziral 20. rekreacijski tek skozi pet vasi, kjer je bila na voljo izbira za dolgi (10.8 km) in kratek tek (4.4 km). Daljši tek je vključen tudi v akcijo Slovenija teče za zdravje, ki jo organizira OKS – Šport za vse in Štejersko-Koroški pokal. Zaradi slednjega je bil ta tek vedno bolj tekmovalne narave in ne toliko rekreacijske - sodeč po rezultatih iz prejšnjih let. In do sedaj sem vsako leto vneto spremljal tekače, ki drvijo mimo naše hiše. Letos pa se nas ga je udeležilo kar nekaj 'lokalnih rekreativcev'.
Škoda, da Športna zveza Prebold ali Občina Prebold ne naredita nekaj več na tem, saj je veliko rekreativnih tekačev v naši okolici. Recimo, tek bi lahko štel tudi za kakšen občinski pokal ali kaj podobnega... skratka, lahko bi privabili več rekreativcev, ker je trasa lepa in razgibana. Glede na to, koliko nas teče po naši občini... A pustimo to... Sem smo prišli tečt!
Prijave so se zbirale od 17. ure dalje in okoli pol šestih sem tudi jaz opravil prijavne formalnosti. Veliko znanih obrazov, kar nekaj tudi iz domače vasi in pogovor pred štartom je olajšal kakršnokoli tekmovalno napetost. Minilo je hitro in štarter je že vabil na startno mesto. Ker tek ponuja dve razdalji, smo najprej štartali na daljši trasi, za nami pa še na krajši trasi.
Ob 18. uri je bil štart teka pri športnem centru v Matkah. Jaz, Peter, Katja, in še nekateri domačini smo se povsem zadaj in štartali brez posebnih časovnih ciljev, vsaj jaz.... rekel sem si, da bom spremljal Petra, kako mu bo šlo, saj je bil na svoji prvi tekmi.
Sledil je tek navzdol do ceste, kjer smo zavili desno proti Pongracu. Nekateri so se zapodili v klanec na prvem kilometru, nekateri pa smo tu šele ogrevali svoj mehanizem. Že takoj na vrhu hriba se je bilo možno odžejati oziroma osvežiti, če je kdo rabil, a midva s Petrom sva šla naprej. Sledi nekaj razgibane ravnine in nato dolgi spust proti Grižam. Pri tistem najstrmejšem delu sem si rekel, da bi raje tekel še enkrat v hrib, kot pa tu navzdol.
V primerjavi s prvim kilometru je tempo krepko narastel pri tem spustu in do druge okrepčevalnice, ki je bila v Grižah, je bil podobno hiter. Sledil je kratek vzpon in zopet spust, nato pa dooooooooolga ravnina med polji, brez pikice senčke. Kljub večerni uri je bila vročina še vedno precej velika in sonček se nam je veselo smehljal. Peter nekako ni mogel več držati mojega tempa, a ga nisem pustil preveč zadaj. Sicer je pa tudi mene vročina najedala in niti nisem mogel preveč bežati, čeprav me je že prej spravljal, da naj grem naprej. V Šeščah je bila zopet okrepčevalnica, kjer sem en kozarec vode zlil po glavi drugega pa v sebe. Osvežitev na mestu. Ravno sem krenil počasi naprej, že je bil pri okrepčevalnici Peter. Po majhnem spustu in vzponu v Šeščah (Branka, hvala za huronsko navijanje) je sledila zopet ravnina in vročina proti Sv. Lovrencu, kjer je bila pri gasilskem domu že četrta postaja z vodo. Zopet enak postopek, en kozarec po vrhu, drug po grlu. Peter je bil kar kmalu za mano, a je zaostajal malenkost več, kot pri prejšnji okrepčevalnici.
Tu nas je čakala množica ljudi, ki so spremljali tek, ter tisti, ki so čakali, da se odpre cesta. Kakšen sprejem domačih navijačev! Hura in hvala za navijače! To se rabi in daje dodatno spodbudo. Tudi Urh, Ula in Andreja so navijali. Seveda pa zraven tudi fotografirali. A je kdo od Šentlorančanov manjkal?
Zavili smo proti Matkam in v hrib proti gmajni sem počasi dohajal tekače pred mano. Na gmajni zopet salve navijačev, vmes sem še čestital sosedu Boštanu za novorojenčka, a piva mi ni ponudil, zato sem tekel naprej. Končno senca! Veliko lažje je bilo premagovati naslednji vzpon mimo igrišča in naprej proti Matkam. Na križišču pri Cijan je bila že peta postaja z vodo, a sem tekel mimo nje, saj sem vedel, da ni več daleč do cilja. Že so se videle prve hiše v Matkah, vendar do tam priteči skozi tiste dolge ovinke, je trajalo celo večnost. Ampak tudi večnost enkrat mine in pred mano je bil ciljni vzpon do športnega centra. Od Sv. Lovrenca proti Matkam sem uspel prehiteti štiri tekače in kar precej pregret, a vendar zadovoljen sem se zavalil v najbolj debelo senco kar sem jih našel. Kmalu za mano je pritekel tudi Peter in nato še Katja.
Dosegel sem čas 55:28, Peter 56:25, njegova žena Katja pa 61:14. Vsi zadovoljni smo v senčki nadoknadili izgubljene kalorije in tekočine, organizatorji pa so spravili vse pod streho za objavo rezultatov. Sledila je podelitev medalj in pokalov najboljšim, najprej za krajšo progo, nato še za daljšo. Na koncu so prejeli pokale še najhitrejši na obeh progah. Absolutni zmagovalec na daljši progi je bil Gaber Jure, ki je dosegel čas 37:20.
Še to, Petru sem menda bil kar dober zajec, saj je odtekel trenutno svoje najboljše čase: na eno miljo, na 3 miljah, na 5 km in tudi na 10 km. Prav tako je pretekel najdaljšo razdaljo za Cooper -12 minut. Čestitam Peter!
No, tako smo vročo sobotno popoldne švicali po okoliških in domačih vaseh Matke, Pongrac, Griže, Šešče in Sv. Lovrenc.
Odlična proga, odlična organizacija in verjetno bi bilo tudi vreme bolj prijazno za tek, če bi ga lahko uravnaval organizator. Poskrbeli so prav za vse, tudi za to da je bilo na progi dovolj pijače. Sigurno se prihodnje leto zopet vrnem v Matke in upam, da bo z mano na štartu še več lokalnih rekreativcev.
( 2 Glasov )
Spletni bonton
Skupaj lahko naredimo splet prijaznejši. Upoštevajte spletni bonton in pred objavo razmislite, kaj vaš komentar pove drugim o vas.
Če pri komentarjih naletite na težavo ali napako, nam to sporočite, za kar se vam vnaprej zahvaljujemo.