Domov Novice Vse o mojem teku2. Alpski dan

Napaka

Napaka v nalaganju podatkov.

2. Alpski dan

Prispeval Gregor | 29 Avgust 2011

V soboto se je v Mojstrani odvijal drugi Alpski dan. Ogledali smo si lahko bogato kulturno in naravno dedi�?ino Alp. Nekateri pa smo celo tekli.

Dogajanje na osrednjem prireditvenem prostoru pred Slovenskim planinskim muzejem se je pri?elo �e ob 8.30 z odprtjem prijavnice, med izjemno pestrim programom dogajanja pa smo vsi, ki smo bili tam, zagotovo na�li nekaj zase, pre�iveli do�ivetij poln dan in iz Mojstrane odnesli fantasti?ne vtise.

Kako sem pri�el do Alpskega dne?

Udele�il sem se netekmovalnega la�jega gorskega teka po tred aplskih dolinah. Razlog za to pa ti?i v tem, da sem bil 5.8.2011 iz�reban za prejem ene brezpla?ne startnine v okviru dogodka 2. Alpski dan. Seveda sem se prijavil na tek. Kam pa drugam...

Najprej smo imeli plan, da gremo gor s celotno dru�ino, nato pa se je izteklo tako, da je mogla Andreja v slu�bo, sam z otroki pa nisem mogel iti laufat. Sem predlagal, da bi �la zraven ta�?a in tast, pa nekako nista bila za to, sta pa z veseljem sprejela Urha in Ulo v varstvo. To je pomenilo, da se bom mogel sam peljati... Super, gremo varianta motor!

Pri?etek netekmovalenga teka ob 11. uri

Trasa netekmovalnega teka je potekala ob obrobju treh alpskih dolin Vrat, Krme in Kota. Start je bil pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. �al nas je na startu stalo kak�nih 40, je pa zato bil start bolj atraktiven, z zvoncem in kratkim spremstvom starterja v posebni obleki. Od muzeja se je po pribli�no 200 metrih proga odcepila proti potoku Bistrica, kjer smo ga pre?kali ?ez mosti?ek. Proga se je nadaljevala proti Mla?ci, nato pa se je priklju?ila cesti Mojstrana-Radovna. Na pribli�no tretjem kilometru in pol, to je po prvem vzponu in pri prvi okrep?evalnici, so se lahko teka?i odlo?ili za kraj�anje trase, kar je pomenilo, da so se po kro�ni poti vrnili nazaj v Mojstrano.

Ostali teka?i, ki smo �eleli prete?i 10 km, pa smo pot nadaljevali po klancu navzdol proti grbinastim travnikom*. Trasa se je nadaljevala mimo Pocarjeve doma?ije proti turisti?ni kmetiji Pr' Pstnak, kjer je bila druga okrep?evalnica. Od tu je sledil 18% vzpon in proga se je nato priklju?ila kraj�i razli?ici, in kjer je �e vedno stala prva okrep?evalnica. Od tu smo se nato vra?ali proti Mojstrani. Cilj je bil pri Slovenskemu planinskemu muzeju, kjer je bila �e zadnja, ciljna okrep?evalnica.

Tek je bil naporen zaradi vro?ine, ki pa na sre?o ni bila prehuda! Ker pa je bil tek netekmovalen, sem na pot krenil lepo po?asi, malo poklepetal z udele�enci in u�ival. Bi lahko rekel, da sem ve?ino tekel, prvi klanec 3,5 km v celoti, po 'ravnem' brez te�av, nato pa po pol�je in celo s hojo v 18% klanec, a od vrha s polnim gasom proti 3,5 km oddaljenem cilju, ker je bila proga samo �e navzdol.

?eprav se s ?asom nisem obremenjeval, mi je Garmin nameril 57 minut in 53 sekund na razdalji 10.7 km, kar je povpre?no 05:24 min/km. Odli?no za gorski tek in zame ;) Dober trening in dru�aben tek za konec vro?ega avgusta!

Kaj se je �e dogajalo?

Za vse starosti nekaj, od pohoda, teka, pravljic, slikanja obrazov, slacklina, hoje s hoduljami, skikanja, razne delavnice, pustolovski park, brezpla?en ogled Slovenskega planinskega muzeja, brezpla?en voden ogled Pocarjeve doma?ije (ena izmed najstarej�ih doma?ij v TNP, ki je danes tudi kulturni spomenik dr�avnega pomena), skupina Jararaja, folklorna skupina... Za pod zob pa Velikanova malica (enolon?nica - gola� - z velikanovo �emljo) in doma? bezgov sok, flancati, in ostale dobrote na stojnici Hi�e Pr' Katr'...

Fajn je blo!!! �koda, da ni bilo zraven moje familije...

Bilo je super, malo ljudi, ni? gu�ve. ?eprav je bil Alpski dan tudi v medijih, mi je �al, da ni bilo ve?je udele�be zaradi organizatorjev. Druga?e pa super organizacija, dovolj okrep?evalnic, prijazni ljudje, ?ista 5ka!

Aja, pa �e nekaj... Na Alpskem dnevu sem iz rok ene izmed organizatork dobil posebno nagrado (Salamonova torbica za bidon za okoli pasu), saj sem pravilno odgovoril na vpra�anje: Alpski dan bo le dan za tem, ko se je 26.8. leta 1778 zgodilo kaj? Veste? Ne? Naj vam odgovorim: takrat so se Luka Koro�ec, Matev� Kos, �tefan Ro�i? in Lovrenc Willomitzer na pobudo �ige Zoisa kot prvi povzpeli na Triglav.

Domov pa zopet z motorjem, le da tokrat malo bolj naokoli in ?ez sosednjo dr�avo...

vir fotografij: 2. Alpski dan

Grbinasti travnik

Grbinasti travnik je naravna znamenitost oziroma geomorfolo�ki posebnost, ki jo v Julijskih Alpah najdemo le v teh treh dolinah. Nastali so kot posledica delovanja ledenika, vendar danes izginjajo zaradi mehanizirane ko�nje trave. Tako ostajajo le �e tam, kjer �e dolga leta ko�nja poteka zgolj ro?no.

( 0 Glasov )

Komentarjev

0 #1 Pika 06:20 31-08-2011

Citat

Osveži seznam komentarjev

Dodaj komentar

Spletni bonton

Skupaj lahko naredimo splet prijaznej�i. Upo�tevajte spletni bonton in pred objavo razmislite, kaj va� komentar pove drugim o vas.

?e pri komentarjih naletite na te�avo ali napako, nam to sporo?ite, za kar se vam vnaprej zahvaljujemo.

JComments

Donirati je mo�no preko varnega sistema za pla?evanje preko interneta Paypal.

16/01/2022 Velika planina

15/01/2022 Kako sem ubil psa.

Mrrrrr

Sivko

Ne morem. Ne gre. Neprestano študiram, kako bi napisal vse skupaj tako, da bi na koncu izpadlo, pa neeee, saj nisi bil ti kriv, jebi ga, zgodilo se je. Pa itak je bil že star. Koliko že? Šestnajst. Aja, itak.

Šestnajst. To je ena tistih prvih laži, ki naj bi omilile zadevo. Sploh jih ni imel še šestnajst. Konkretno je manjkalo pol leta. Ampak nima to veze, namreč: pa kaj? Bil je še čisto bistrih misli.

Aja, no, pa ful je že težko hodil. Spet en tak obliž, ki naj bi omilil zadevo, češ, ma ja, še malo pa bi se začel matrat - če se ni že. In itak se je. Komaj je še rinil v klanec, komaj je vstal po daljšem ležanju. Ampak - rinil je, ane? Vstajal je in rinil. Ni ga bilo treba vleči, rinil je. Še vedno je želel vsakič obiskati vse tiste dobre duše, ki so ga čohale in mu dale kak priboljšek za na pot. Nikogar ni hotel izpustiti, niti ko je na potepanje moral vsakič vzeti poleg še mene, privezanega na vrvico.

Bil je, kot morda veste, en tak poseben pes in še posebej poseben zlatko. Od majhnega mu namreč ni bilo kaj dosti za hrano. Saj ne, da ni z veseljem igral "sedi, lezi, tačko" za priboljšek, ampak podkupiti ga nisi mogel. Če se mu nekaj ni zdelo vredno truda, ni pomagala niti cela krača. Kar se čohanja tiče, no to je bila pa druga pesem. Bil je edini zlatko, kar jih poznam, ki je pustil polno skledo vnemar, z veseljem pa je skočil v crklanje vsakemu, ki se mu je zdelo vredno na sprehodu malo ustaviti in se posvetiti čohanju. Sčasoma so tudi ti sprehajalci počasi začeli s sabo nositi priboljške in skledo so počasi posvojili potepuške mačke, srake in naključni izgubljeni kužki.

Bil je vaški ljubljenček. Večji del dneva naju ni bilo doma in če se je le dalo je bil privezan zunaj pred hišo. Ograje žal nisem (z)mogel postaviti, pa sem mu napeljal dolgo pletenico, na katero je bil obešen fleksi, tako da je lahko šel praktično kar visoko v hrib in na drugo stran po stopnicah dol k poti, kjer so ga lahko čohali. Sčasoma sva ga - ko sva bila doma - imela spuščenega in kaj dosti od bližnjih sosedov ni šel. Pa so bili potem vendarle njegovi samostojni sprehodi vse daljši, šel je malo v štric s sprehajalci, šel je še malo naprej od soseda...

Tako sem kupil GPS sledilnik, mu ga namestil in ga začel puščati nepripetega tudi, ko sva bila v službi. Črtica na zemljevidu je nekaj časa potovala bolj ali manj okoli hiše, pa do bližnjih sosedov (ki so, kot so sami priznali, komaj čakali, da jih obišče, še več - ko je bil zaradi dišečih samičk zaprt - so prišli sami pogledat k nam "zakaj ga ni nič naokoli").

Sčasoma sem vse pogostteje začel dobivati SMS sporočila, da je GPS zaznal, da je zašel izven predstavljene meje v določeni razdalji okoli naše hiše. In nekoč je zemljevid pokazal, da je šel na standardni sprehod kar sam.

No tole sedaj ni lažniva tolažba, tole je res: to so bila njegova najboljša in najsrečnejša leta, kakršna si pes lahko samo želi. Res. Na svojem vsakodnevnem sprehodu je navezal stike s kakimi petimi, šestimi pasjeljubci in prav vsi so ga imeli radi. Ko sva šla na sprehod skupaj, sem spoznaval enega za drugim. "Aaa, aha, a tale je vaš, kako mu je pa ime?". In vsakdo je imel za povedat kako zgodbo.

En je recimo vlažnih oči vsakič povedal, da je "včasih imel dva taka, no, samički". Drugi "ga je navadil, da pride, pa dvakrat zalaja pred vrati, pa dobi poli salamco." Poli salamco..., hehe, kdo je koga česa navadil je tule vprašanje... Spet tretji je puščal ob sobotah, ko je prišel poleti na vikend, ob določenih urah odprta vrata v vežo, "da se je lahko spočil in ohladil na hladnih ploščicah". In najbrž dobil še poli salamco. In tako dalje. Pri nekom "se je tako luštno igral z našim Aronom", pri drugim pa "se otroka tako razveselita ko pride okoli". Skratka, leta so minevala, sosedje so ga posvojili, sovaščani in vikendaši so ga razvajali, vse manjkrat sem čekiral GPS aplikacijo, pritožbe ali žal besede v vseh teh letih niti ene.

Sčasoma se je postaral in oglušel. V prvem valu je šlo za vnetje, ki smo ga pozdravili, potem pa je zdravljenje pomagalo vse manj in manj. Ker ni slišal sem se bal, da bo zašel pred kak avto in počasi je moral nazaj na vrvico. Tudi sicer, ko sva bila doma ni šel več daleč od hiše, tisti standardni sprehod 1x na dan po "njegovi poti" mu je bil čisto dovolj. Sosed je bil kar malo žalosten, ampak kaj, ko je bil reees visoko v klancu. Zunaj sta potem skupaj lenarila in spala skupaj z mačkom, ki sva ga krstila Sivko, ker, no ker je bil pač siv. Sivko mu je preganjal srake, ki so hodile na skledo, on je preganjal druge mačke.

Tule pa pridejo spet nazaj tisti občutki krivde: sem ga zdravil dovolj? Bi bil lahko še spuščen, če bi bolje slišal? Bi vendarle moral zgraditi en tak pošten pesjak, z ograjo in brez fleksija na zajli? Bi ga moral zaklepat v hišo, ko sem bil dlje z doma (saj zlatkoti SO dejansko edini psi za katere pravijo da so primerni za tiste ki bivajo v stanovanju v bloku)? Ponoči je tako ali tako spal notri, ker so ga vsi ti zoprni obiskovalci njegove sklede živcirali, ko so se - gluhemu - prikradli za hrbet. In ne nazadnje, kaj sem mečkal s tisto ograjo ob gradbeni jami? Jutri, bom jutri...

Skratka.

Jutro, tema, megla, v službo bo treba. Naj ostane notri? Pa naj bo zunaj. Vrv je naštelana tako, da gre lahko na travnik in v hrib, ne more pa do luknje, izkopa, kjer so bile včasih stopnice, po katerih je tekal pozdravljat sprehajalce. Odpeljem. Se spomnim, da sem pozabil telefon. Preden ponovno odidem spi blizu roba jame, še enkrat preverim dolžino vrvice (tolažba! prazna tolažba!!) in grem.

Potem sredi dela telefon. Sosed.

Ne morem. Ne gre. Neprestano študiram, kako bi napisal vse skupaj tako, da bi na koncu izpadlo, pa neeee, saj nisi bil ti kriv, jebi ga, zgodilo se je.

Jebi ga. Zgodilo se je.

Rating:

Not rated yet!

15/01/2022 Kredarica

09/01/2022 Hruški vrh

08/01/2022 Ptičji vrh čez Španov vrh

03/01/2022 Dobrač

02/01/2022

01/01/2022 Ratitovec

31/12/2021 Struška in Korenščica

31/12/2021 Srečno 2022!

28/12/2021 Kako sem vstal s kavča in se vlegel nazaj.

Nimam jih več 50

Rado, 55 let, 9 mesecevin 11 dni

Ne. Ne bom kupil teh neumnih nalepk za tipkovnico. Se bom že navadil. Y=Z, )=9 Ž je nekje tam v kotu, kje so pika vejica, oklepaj, zaklepaj vsakič posebej preverjam. Ampak kaj bi to! Ta blog sem v nekih davnih časih pisal (tudi) na telefon. In to pik.pik.pik po trikrat na eno tipko, da si prišel do svoje črke, kaj šele, č, š in ž. Jebenti če pa celo sedaj na ultra fold 3 mega telefonu celo pogrešam tipke, take fizične. Kaj vse mi nakleplejejo samopopravki v kombinaciji z debelimi prsti... Včasih me je pošteno sram, pa sploh nisem jaz tisti, ki je to napisal. No to je to, samo toliko da veste, zakaj toliko čudnih napak. In da me ne bodo limali v FB skupino polpismnih.

Dve leti sta že, odkar vsak dan, in to res vsak dan premišljujem o tem, da moram začet nazaj pisat. Pa se potem usedem, začnem pisat in neham in skurim osnutek, ker je brez veze.

Namreč vse je šlo v franže, nehal sem teči, nehal sem migati, nehal sem vse. Ko le ne bi bilo teh nočnh mor. Niso te vrste, da tečeš pa ne moreš nikamor, ker so noge zlepljene, niti me ne lovi nihče z motorko. Nočne more so - kar smejte se, službene. Nek stavek je treba dodati v poročilo za zaključek "eventa", pa nikakor ne gre not, poskušam tako, poskušam drugače, računalnik se resetira, sestanek pa že teče... Ne morem priklopit slušalk, da bi razložil, priklopim slušalke pa ne morem razložiti... "Due date" se obarva rdeče, jaz pa še vedno čakam, ga obračam tako in drugače, ne gre čezRewiev , ne gre čez Approve, krogec se vrti in windows melje in melje, premlevam en in isti stavek, obračam ga drugače, popravljam, poliram, upoštevm pripombe... Se zbudim. Grem lulat uh, šele ena je. Super. Ležem nazaj, more takoj ležejo z mano... In potem tisti pibibibi, ki kot zakleto ostaja isti že sto let na vseh telefonih kot alarm na telefonski budilki in si si vsakič zjutraj obljubiš, da je danes tisti dan, ko ga boš zamenjal.

Zadiram se potem po službi, pa naj bo delo od doma ali na lokaciji, na vse, ki mi prekrižajo pot. Cel letošnji dopust na morju sem balansiral med tem, da nisem vklopil službenega prenosnika in tem da sem se napil in "pustu vse u kurac, ko jim jebe mater". Ja, tak slabič sem postal, da je bilo treba najprej ruknit tri travarce, da se nisem konektal v službo, ker "ko jim jebe delnice in vse po spisku, jaz imam dopust." Dopust, a veš. Dopust!!!"

In potem sem traumiral, se jokal in smilil sam sebi, bosluš brjatu, kok sem bogi, nadiral vnuke na varstvu pri babi in dediju, "da naj me že enkrat, jebenti, pustijo vsi skup pri miru"... Vnuki, a veste, ONI naj me pustijo na miru.

Ulegel sem se na kavč in poskušam vstati. Ne še vstati in it teč, samo vstati.

Če bom danes pritisnil "objavi" namesto "Zavrzi osnutek" bo že korak naprej za letos.

2. Alpski dan

Kako sem pri�el do Alpskega dne?

Pri?etek netekmovalenga teka ob 11. uri

Kaj se je �e dogajalo?

Fajn je blo!!! �koda, da ni bilo zraven moje familije...

Komentarjev

Dodaj komentar

Spletni bonton

Nedavne dejavnosti

Prijava

Aktualnoteka�ki podvigi

Donacije

Prevajalnik

Zadnje objave

Komentarjimed novicami

Spremljam teka�ke novice

Sorodne vsebine