Prečkanje ceste v krožišču

Prispeval Gregor | 13 Junij 2012

Kakšen izziv za slepe in slabovidne je prečkanje ceste na krožiščih, so se 11. junija prepričali na tistem pri ljubljanskih Žalah. Z zatemnjenimi očali in belo palico so lahko novinarji in drugi udeleženci preizkusili, kako nujne bi bile ustrezne taktilne oznake. 

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v sodelovanju z Zvezo Lions klubov, Distrikt 129 Slovenija, na krožišču pri ljubljanskih Žalah 11. junija pripravila prikaz prečkanja ceste v krožišču. Slepim in slabovidnim so se pridružili tudi vodilni člani Lions klubov in predstavnika Slovenske policije. S simbolično akcijo po tednu slepih je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije v sodelovanju z zvezo slovenskih lions klubov opozorila, da krožišča, ki jih je čedalje več, niso primerno označena za potrebe slepih in slabovidnih.

Slavica Zupanič, članica zveze slepih, ki je uprizorila hojo z belo palico in z nasveti pomagala drugim z zatemnjenimi očali, je povedala, da na krožiščih, kjer ni semaforjev, ni niti zvočnih signalov in linij, po katerih bi se lahko orientirali v prostoru. Prav v tem je velika razlika med križiščem in krožiščem. Slepe in slabovidne, ki morajo biti zelo zbrani pri vsem, kar počnejo, moti tudi hrup. Pri prečkanju ceste na prehodu, kjer ni zvočnega signala, poleg tega nikoli ne vedo, ali bodo avtomobili zares ustavili. Opozorila je še na težave slepih povsod, kjer ni linij za orientacijo, na primer na ploščadih in trgih, tudi denimo na Prešernovem trgu in v Čopovi ulici.

Predsednik zveze Tomaž Wraber je poudaril, da jim krožišča zaradi svoje oblike in načina prečkanja povzročajo velike težave, saj nanje še niso navajeni tako kot na običajna križišča: »Celotno urbano okolje in procese v njem bi morali prilagoditi tako, da bi tudi slepim in slabovidnim omogočalo čim večjo samostojnost, kar je eden ključnih pogojev za neodvisno življenje in preprečevanje naše izključenosti iz družbe.«

Ker krožišča niso semaforizirana, tudi ni možnosti za postavitev tipk s tonsko indikacijo prostega prehoda (ob zeleni oziroma rdeči luči) in z zvočno indikacijo smeri. Pravokotna križišča so veliko preprostejša za orientacijo, pri krožišču pa lahko hitro zgrešiš pravo smer in se znajdeš na vozišču, opozarja Wraber. Ugotavlja, da bi krožišča najbolje prilagodili slepim in slabovidnim s taktilnim talnim vodilnim sistemom (TTVS), ki bi takega pešca nedvoumno opozarjal na pravo smer, začetek vozišča itd. To velja tudi za krožišča po drugih slovenskih krajih, ponekod jih je zelo veliko, v Ljubljani jih je še razmeroma malo.

Sicer Wraber pravi, da je ljubljanski promet nasploh slabo prilagojen slepim in slabovidnim, vendar so se začele resne strokovne priprave za izboljšanje. Na običajnih križiščih so prehodi pogosto opremljeni vsaj s semaforskimi tipkami za zvočno indikacijo, TTVS pa bi bil koristen tudi pri teh. Da bi razmere izboljšali, zveza slepih predlaga čim več semaforskih tipk z zvočno indikacijo in postopno uvedbo TTVS, najprej na ključnih križiščih in dostopih do najpomembnejših ustanov, nato pa širjenje in zgoščevanje te mreže. Po njihovem mnenju to ob dobrem načrtovanju najbrž ne bi zahtevalo velikih stroškov, zlasti ne, če bi TTVS nameščali tudi ob vsaki rekonstrukciji pločnikov, cestišč in križišč.

Dogodek ob krožišču pri Žalah so slepi in slabovidni pripravili v sodelovanju z Zvezo Lions klubov iz Distrikta 129. Guverner Lionsov Dorijan Maršič je ob tem izrazil zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije z Lions klubi, ki skupaj delajo za dobrobit slepih in slabovidnih. »Lionsi se tradicionalno ukvarjamo s problematiko slepih in slabovidnih. Sodelovali smo z zvezami slepih in slabovidnih vse od izuma bele palice, pri dresiranju psov vodnikov, pri boju proti katarakti, zbirali smo stara korekcijska očala, in vse do podpore publikacij v brajici, prilagajanju botaničnih vrtov in knjižnic za slepe. Predvsem pa se zavedamo arhitekturnih ovir, ki jih za slepe predstavlja prometna infrastruktura. Uvedba krožišč je zagotovo posegla v uveljavljeno ureditev prehoda ceste s klasičnimi semaforji z zvočnim znakom. Zato smo želeli skupaj z ZDSSS s to demonstracijo opozoriti pristojne na ta problem,« je dodal Dorijan Maršič, guverner Zveze Lions klubov, Distrikt 129 Slovenija.

Vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi Ivan Kapun je prav tako opozoril na pomen izboljševanja cestne infrastrukture in ozaveščanje udeležencev v prometu. Policisti pa slepim in slabovidnim pri prečkanju križišča brez semaforja svetujejo, naj to nakažejo z rahlim poševnim gibom palice.

vir: delo.si,  viva.si