Obti?ali doma v osami

Prispeval Gregor | 02 Junij 2011

Problemi zaradi okvare vida so huj�i, kot se jih zaveda na�a dr�ava, ki ima zelo malo posluha za vse vrste invalidov, �e zlasti za senzorne, je ob tednu slepih, povedal predsednik Zveze dru�tev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) Toma� Wraber.

Zelo malo je mo�nosti, da bi se lahko polno vklju?evali v dru�insko, poklicno in javno �ivljenje; mnogi si ne upajo ustvariti dru�ine. Pri tem ni zanemarljiv podatek, da so svetovni stro�ki, povezani z izgubo vida, ocenjeni na tri bilijone ameri�kih dolarjev. Vsako leto se pri nas rodijo od dva do �tirje slepi otroci, ve?ina pa oslepi po 50. letu starosti. ?eprav v Sloveniji �e ni registra, ki bi ga po zakonu morali imeti �e 11 let, stroka ugotavlja, da je pribli�no 10.000 slepih in slabovidnih po definiciji (imajo 30 odstotkov ostanka vida in manj).

Ker je po novej�ih raziskavah v drugih zahodnih dr�avah tak�nih od 1,5 do 2,25 odstotka prebivalcev, jih je pri nas morda celo 30.000, 40.000 ali ve?, meni Toma� Wraber: �Vsekakor je jasno, da jih je ve? tiso? obti?alo doma v osami, brez pomo?i, spodbude in pravega razumevanja.� Poleg teh jih je �e veliko z okvarjenim vidom (imajo samo 30 odstotkov ostanka vida ali ve?), ki lahko ob pravo?asni pomo?i izgubo vida upo?asnijo.

V ZDSSS, najstarej�i invalidski organizaciji pri nas, ki je lani praznovala 90-letnico in ima devet medob?inskih dru�tev, je 4062 ?lanov. Zaposlenih jih je samo malo ve? kot 300. Med ?lani je okoli 200 otrok, 54 odstotkov ?lanov je starej�ih od 65 let in 75 odstotkov starej�ih od 50 let. Mlaj�i zelo te�ko dobijo zaposlitev. Pokojnine so ve?inoma nizke, ker se jih je veliko moralo upokojiti pred?asno, invalidsko. Mnogi prejemajo �e druge socialne prispevke, velik del pa jih �ivi na meji socialnih problemov.

Prepu�?eni samim sebi

Pri tem je njihovo �ivljenje drago; potrebujejo na primer spremljevalca, ko gredo ven, te�ko si sami pripravljajo hrano, nakupujejo... Tu so �e potrebni tehni?ni pripomo?ki, kot je tako imenovana brajeva vrstica, ki stane najmanj 4500 evrov. �e ve? let si prizadevajo, da bi bila ena izmed pravic iz obveznega zdravstvena zavarovanja, vendar za to ni posluha. Dobijo jo samo tisti, ki niso izkoristili pravice do brajevega pisalnega stroja � ve?ina se je v preteklosti odlo?ila zanj, da se je nau?ila brajice. V te pravice bi morali vklju?iti ra?unalni�ke programe za slepe in pove?evalne elektronske drobnoglede za slabovidne, ki omogo?ajo od 60- do 70-kratno pove?avo.

Toma� Wraber, ki �e od otro�tva ni videl ve? kot 50-odstotno, po 30. letu starosti pa mu je za?el vid pe�ati, poudarja, da se je mogo?e �e tako majhen ostanek vida nau?iti uporabljati s pomo?jo posebnih metod urjenja vida. S predstavniki oftalmolo�ke in tiflopedago�ke stroke so sestavili program celovite rehabilitacije, ki �al �e ni za�ivel.

Predvideva multidisciplinarno ekipo strokovnjakov, ki slepemu pomagajo najti motive za novo �ivljenje in na?ine, kako uresni?iti svoje cilje. S prej�njim ministrom za zdravje so se dogovorili o za?etku pilotskega projekta, z novim pa se je za?elo vse na novo. Zdravstveni svet pri MZZ je prej�nji teden obravnavo o tem prelo�il; upa, da se to ne bo �e bolj zavleklo, izku�nje pa so slabe.

Tako jim v treh letih �e ni uspelo uveljaviti pravice do celovite obravnave, ki vklju?uje tudi zdravljenje ter rehabilitacijo slepote in slabovidnosti po mednarodni klasifikaciji WHO, ki je zapisana v 23. ?lenu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. To ni stro�ek, temve? investicija, ki pomeni pozneje velik dru�beni prihranek, opozarja Wraber. Od lani decembra sprejetem zakonu o izena?evanju mo�nosti invalidov (Zimi) pa pravi, da ureja ozek segment pravic, veliko pa ostaja neurejenega.

vir: Delo.si