Edina tema, ki obstaja, je neznanje ...

capitalize
capitalize
capitalize
capitalize
capitalize
capitalize

E
E
E
E
E
E

d
d
d
d
d
d

i
i
i
i
i
i

n
n
n
n
n
n

a
a
a
a
a
a



t
t
t
t
t
t

e
e
e
e
e
e
m
m
m
m
m
m

a
a
a
a
a
a

,
,
,
,
,
,

k
k
k
k
k
k

i
i
i
i
i
i

o
o
o
o
o
o

b
b
b
b
b
b

s
s
s
s
s
s

t
t
t
t
t
t

a
a
a
a
a
a

j
j
j
j
j
j

a
a
a
a
a
a

,
,
,
,
,
,


j
j
j
j
j
j

e
e
e
e
e
e




n
n
n
n
n
n

e
e
e
e
e
e

z
z
z
z
z
z

n
n
n
n
n
n

a
a
a
a
a
a

n
n
n
n
n
n

j
j
j
j
j
j

e
e
e
e
e
e


.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
Napaka
  • XML Parsing Error at 1:436. Error 9: Invalid character

Aksinja Kermauner na Zavodu za slepo in slabovidno mladino pou?uje slovenš?ino in likovno vzgojo. Da bi se lažje vživela v svoje gojence, je dvakrat po osem dni preživela v popolni temi.

Aksinja_Kermauner1

Zaradi raziskave, ki je bila srž njene doktorske disertacije, in prirojene radovednosti, se je odlo?ila, da se bo podvrgla poskusu, kako je biti slep. To je storila tako, da si je dvakrat za osem dni o?i pokrila z o?ali za golbal (velikimi smu?arskimi neprozornimi o?ali), ki simulirajo popolno slepoto. Poskusa je opravljala leta 2005 v ?rni na Koroškem ter leta 2008 doma. Kot dolgoletna u?iteljica slepih ima veliko teoreti?nega ter prakti?nega znanja o slepoti, zato je hotela še na lastni koži izkusiti, kako slepoto doživljajo slepi. 

Nujno je potrebno poudariti, da je pri njenih poizkusih izostal psihološki moment depresije, ki je prisoten, ko ?lovek nenadoma oslepi, zato poskusa nikakor nista primerljiva realnemu stanju. Kljub temu se je v ?asu obeh poskusov ogromno nau?ila ter spoznala mnoge stvari "od znotraj."

Aksinja_Kermauner2

Prvi poizkus 

Prvi poskus jem preživela v gostiš?u prijatelja Petra Len?eta Pri Škrubiju v ?rni na Koroškem, kjer je bila prvi? in kamor jem tudi prišla že "oslepljena". Spremljal jo je mož, ki je pazil na njeno varnost. Ves ta ?as je izvajala vnaprej izbrane dejavnosti: hranjenje, prepoznavanje jedi, kultura pri hranjenju, samostojnost, ovire, osebna higiena, nezahtevno kuhanje, sprehodi, dojemanje odprtega prostora, obisk manjšega kraja, osnovna orientacija v zunanjem prostoru ter nekaj opravkov kot so nakupovanje, dvig gotovine, naro?anje v restavraciji, obisk toaletnih prostorov, komunikacija z neznanimi osebami, intenzivni treningi ?util in vaje orientacije.

Vse obdobje poizkusa je snemala glasovne posnetke na diktafon. Njeno obnašanje je opazoval tudi partner, ki ga je beležil pisno in na video kamero ter ostali udeleženci, ki so kasneje opisali in ocenili njeno reagiranje v dolo?enih, na?rtno izbranih situacijah. Prej in kasneje je izmerila ob?utljivost preostalih ?utov in ugotovila, da se je tip z vajami izjemno izboljšal, sluh pa fiziološko ne, ?eprav se je nau?ila selektivno poslušati.

Aksinja_Kermauner3

Drugi poizkus

 V drugem poizkusu, doma, se je opazovala bolj fenomenološko, ni je toliko zanimalo merjenje ?utov, bolj se je osredoto?ila na samo doživljanje slepote. Odkrila je, da se je njeno dojemanje okolice za?elo spreminjati okoli ?etrtega dneva slepote. Svet je vse bolj postajal nekakšen mehur z mejo v dosegu njenih rok. Tip se ji je pokazal bolj primaren kot vid, saj odseva pravo sliko stvari. Ko nekaj vzameš v roke, to ?utiš táko, kot je, komuniciraš neposredno, medtem ko z vidom otipavaš na dale?. Res pa je, da z vidom kontroliramo stvari. Lahko bi rekla, da je vid kot velika tipalka, s katero držiš predmete na mestu, tam, kjer morajo biti. Pri tipu pa se ti izmuznejo tisti trenutek, ko jih spustiš iz rok, se jih ne dotikaš ve?. Popolnoma so nepredvidljivi. Lahko so tam, kjer si jih pustil, lahko pa tudi ne. Za?nejo živeti svoje življenje. K sre?i slepim ostane tudi sluh, ki je ?ut na daljavo, s katerim je mogo?e dojeti oddaljeni svet.

Na drugi strani vek

Ker je predvidevala, da bosta poizkusa zanimiva tudi za druge, je opis poleg strokovnega dela objavila v knjigi Na drugi strani vek, ki je leta 2009 izšla pri Študentski založbi. Že 22 let u?i slepe in slabovidne slovenš?ino in likovni pouk, ves ?as se je dodatno izobraževala, vendar ji je šele po obeh poskusih postalo jasno mnogo stvari, ki jih je prej dojemala le od zunaj. In njeno spoštovanje do slepih, ki morajo v svoje žitje in bitje vložiti precej ve? energije, se je še postoterilo. Torej nobenega pomilovanja, ?eš, ubogi rev?ki - rajši iskreno spoštovanje! Hkrati pa je nujno potrebno upoštevati razlike med dojemanjem sveta vide?ih in slepih. Ali, kot je rekla neka gospa na posvetu Slepa ženska: "Ne obravnavaj me kot slepo, vendar pa nikoli ne pozabi, da sem slepa!"

(Foto: osebni arhiv)

 


( 0 Glasov )

Dodaj komentar

Spletni bonton


Skupaj lahko naredimo splet prijaznejši. Upoštevajte spletni bonton in pred objavo razmislite, kaj vaš komentar pove drugim o vas.

?e pri komentarjih naletite na težavo ali napako, nam to sporo?ite, za kar se vam vnaprej zahvaljujemo.


Varnostna koda
OsveĹľi


V spodnjem polju z miško sestavite sliko tako, kot je prikazana v zgornjem desnem kotu tega polja!Joomla CAPTCHA

Prijava



Donacije

Donirati je možno preko varnega sistema za pla?evanje preko interneta Paypal.
Že vnaprej se zahvaljujemo za prispevek, ki ga bomo porabili za stroške naših podvigov in za ohranjanje naše spletne strani.

Prevajalnik