Edina tema, ki obstaja, je neznanje ...

capitalize
capitalize
capitalize
capitalize
capitalize
capitalize

E
E
E
E
E
E

d
d
d
d
d
d

i
i
i
i
i
i

n
n
n
n
n
n

a
a
a
a
a
a



t
t
t
t
t
t

e
e
e
e
e
e
m
m
m
m
m
m

a
a
a
a
a
a

,
,
,
,
,
,

k
k
k
k
k
k

i
i
i
i
i
i

o
o
o
o
o
o

b
b
b
b
b
b

s
s
s
s
s
s

t
t
t
t
t
t

a
a
a
a
a
a

j
j
j
j
j
j

a
a
a
a
a
a

,
,
,
,
,
,


j
j
j
j
j
j

e
e
e
e
e
e




n
n
n
n
n
n

e
e
e
e
e
e

z
z
z
z
z
z

n
n
n
n
n
n

a
a
a
a
a
a

n
n
n
n
n
n

j
j
j
j
j
j

e
e
e
e
e
e


.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.

Nimate v svoji družini nikogar, ki bi bil slep ali močno slaboviden? Tudi v krogu svojih prijateljev ali znancev ne poznate nikogar, ki bi imel hujše težave z vidom? - Toliko bolje; toda vseeno preberite to stran nasvetov, kajti morda boste že jutri, čez mesec dni ali pa kasneje srečali moža ali ženo z belo palico, mogoče na cesti, mogoče na kaki prireditvi ali pa v gostilni.

Morda boste hoteli pomagati, pa si ne boste upali, ker ne veste kako. Ali pa boste slepemu pomagali spontano, vendar tako nespretno, da boste s svojo dobronamerno pomočjo prej dosegli nasprotno.

Zato le preberite to stran nasvetov. Od Vas ne zahteva popolnosti, le pomagača Vam bo, da boste koristno, pravilno in človeško stali ob strani tistim, ki Vašo pomoč potrebujejo.

Prijazno dejanje - ob pravem času - lahko obogati obe strani. Če bo k temu pripomogla tudi ta stran nasvetov, bo njena naloga izpolnjena.

H. van Dyck

Herman van Dyck je predsednik in ustanovitelj Belgijske državne zveze oslepelih v vojni in predsednik slepih Belgije v obeh vladnih komisijah za vprašanja invalidov.

 

Zlato pravilo naj bi bilo, da slepega vedno, še preden kaj storite zanj, vprašate, če mu lahko pomagate. Tako pokažete, da spoštujete njegovo osebnost.

To pravilo ima poleg vsega še praktičen razlog. Medtem ko čakam na robu pločnika, se mi pogosto zgodi, da me kak neznan "dobrotnik" prime pod roko ter odvleče na drugo stran ceste, ne da bi pri tem izustil eno samo besedo. Ko mu razložim, da nočem čez cesto, temveč da čakam samo na avtobus ali tramvaj, se lahko zgodi, da je neznani pomočnik tako presenečen, da se jecljaje opraviči in me pusti kar sredi ceste. Slepemu potem ne preostane drugega, kot da poskusi srečno odnesti pete nazaj na pločnik.

Zato vprašajte: "Vam lahko pomagam priti čez cesto?" Če je odgovor pritrdilen, preprosto rečete: "Prosim, primite se me za roko." Potem skupaj prečkajte cesto. Slepega, ki ga vodite, pa opozorite, preden stopite s pločnika ali nanj.

Slabovidnim ljudje največkrat pomagajo pri vstopanju v tramvaj, avtobus ali vlak. Lahko se tudi zgodi, da so slepi zaradi brezobzirnega prerivanja drugih ljudi preprosto odrinjeni na stran. Na srečo se to ne dogaja pogosto.

Dobronamerna pomoč pa je pogosto prav vsiljiva ali pa jo nudi toliko ljudi naenkrat, da slepega povlečejo v prevozno sredstvo kot vrečo, namesto da bi mu dali možnost, da bi vstopil kot vsak drug potnik. Tudi pri izstopanju je rezultat pogosto drugačen od namena: slabovidnega tako močno držijo spredaj in zadaj, da ima pri izstopu velike težave. Celo pri najboljšem namenu je takšna pomoč odveč.

Slepi, ki potuje sam, ve, kako naj uporablja tramvaj, vlak ali avtobus. Zadostuje, da ga spremite do vrat in mu položite roko na oprijemalo. Slep človek ima svoje noge in lahko zato normalno vstopi, ne da bi ga vlekli kot kos tovora!

Pri izstopanju mu prav tako pokažite oprijemalo in ga pustite, da sam izstopi.

Če vstopate ali izstopate skupaj, je vodeči vedno spredaj, da pokaže oprijemalo ali ponudi lastno roko. Opozori naj tudi na višino stopnic.

Pri vstopanju v avtomobil slepega peljemo do odprtih vrat in mu položimo eno roko na njihov zgornji rob, medtem ko njegova druga roka za orientacijo otipa streho avtomobila, potem pa se oprime sedeža. To je vse, kar slepi pričakujejo od Vas.

Lahko se zgodi, da se peljete skupaj s slabovidnim v istem prevoznem sredstvu in da izstopite na isti postaji, ali na ulici opazite slepega, ki se le počasi premika, ker je promet tako gost, ker je na njegovi poti toliko ovir ali preprosto zato, ker te okolice ne pozna dobro. Ne odlašajte in mu takoj ponudite svojo pomoč; to seveda ne pomeni, da morate biti vsiljivi.

Recite denimo: "Na železniško postajo moram, bi šli del poti z mano?" Če Vam bo slepi potrdil, mu ponudite roko in pojdite skupaj naprej.

Vendar pa prosim, ne bodite razočarani, če bo Vaša ljubezniva ponudba zavrnjena. Veliko je slepih, ki svojo neodvisnost cenijo bolj kot pomoč, ki bi jim lahko prinesla olajšanje. Ne vem, ali imajo prav, vendar pa se smejo sami odločiti. Slepi ljudje namreč največkrat sprejmejo pripravljenost za pomoč z veseljem in hvaležnostjo.

Vedno ponudite svojo roko. Nikoli ne primite slepega za roko, da bi ga potiskali pred sabo. Težko je na ta način voditi slepega, poleg tega pa bi postal negotov tudi on. Medtem ko hodite z roko v roki, se splača tudi govoriti: "Zdaj greva na levo ali desno." Slabovidni čuti gibanje in avtomatično sledi. Pri vstopanju skozi vrata ali pri ozkih prehodih je vodeči vedno spredaj. Slepega drži za roko, ki mu jo je ta ponudil, rahlo za seboj, tako da ta hodi delno ali popolnoma za spremljevalcem.

Ko stopimo na pločnik ali na cesto, je dovolj povedati, da stopamo gor ali dol. Če pogosto vodite istega slepega človeka, je dobro, da uporabljate kak dogovorjen znak, npr. da mu rahlo stisnete roko. Slepega človeka ni treba ustaviti, da bi s svojo belo palico otipal rob pločnika.

Če greste s slepim človekom po stopnicah navzgor ali navzdol, preprosto recite: "Pozor, stopnica" ali "greva navzdol ali navzgor", podajte slepemu roko in pojdite skupaj gor ali dol.

Slepemu človeku gotovo ustreza, če se z drugo roko lahko oprijema ograje. Roko mu položite na ograjo in recite: "Ograja je na Vaši desni (ali levi) strani." Na vsak način ga opozorite na začetek ali konec stopnic. Če slepega ne spremljate naprej, mu pokažite ograjo, kot je omenjeno zgoraj.

Nikakor pa ni potrebno, da stopnice prej preštejete in slepemu človeku poveste njihovo število. V naglici se lahko hitro zmotite. Slepi, ki hodi sam, zazna konec stopnic s svojo palico. Če prevzamete spremstvo, se ne zamujajte s štetjem stopnic, ampak ga opozorite na zadnjo.

Če obstaja možnost izbire med običajnimi in tekočimi stopnicami, naj se odloči slepi. Vsekakor ga moramo izrecno opozoriti, če gre za tekoče stopnice.

Vse, kar govorimo ali pišemo o slepih ali njihovem prizadevanju za neodvisnost, lahko pripelje do tega, da se nekateri ljudje - iz spoštovanja do te neodvisnosti - obotavljajo ponuditi svojo pomoč celo takrat, ko vidijo slepega sočloveka v težavah, pa naj bo to na cesti, na postaji ali kje drugje.

Podobno kot kak angel varuh pa se mu prilepijo na pete, da bi v kritičnem trenutku preprečili nenaden stik s predmetom, ki mu leži ali stoji na poti. Prav gotovo dober namen! Predvsem zato ker tisti, ki pomagajo, mislijo, da slepi tega ne opazi. V veliko situacijah - gotovo pa takrat, ko gre slepi ven - so vsi čuti slepega popolnoma na preži, saj mora z njimi nadomestiti manjkajoči vid. Seveda igra pri tem odločilno vlogo sluh.

Slepi kmalu opazi, da ima za seboj "angela varuha". To ga moti, nervira in dobronamerna pomoč tako pravzaprav ne učinkuje. Zato zmeraj ponudite svojo prijazno pomoč, ne da bi se obotavljali. Nikakor pa ne igrajte vloge "angela varuha".

Zelo razširjena, a napačna je misel , da moramo slepemu kar najhitreje ponuditi sedež.

V tramvaju, vlaku ali avtobusu je to gotovo primerno, ker slepi ne more vedno dovolj hitro najti opore, če voznik nenadoma zavre. Na splošno velja to za starejše osebe, še posebno pa za starejše slepe ljudi.

Tudi tu uporabite zlato pravilo: ponudite sedež, slepemu pa pustite, da ga bo uporabil ali ne.

Toda celo taka enostavna stvar, kot je nekomu pokazati sedež, je lahko pogosto zapletena. Ena, dva ali več oseb pogosto istočasno ponudijo svojo pomoč. Slepega obračajo, potiskajo, držijo za roko ali celo obe roki in ga končno potisnejo na sedež.

Lahko pa bi bilo tako enostavno: položite roko slepega na naslonjalo in recite: "Tukaj je prost sedež," in slepi bo takoj vedel, kje je in bo sam sedel. Ali pa položite roko slepega na naslonjalo fotelja in recite: "Sedež je na Vaši desni strani." Z otipom bo slepi hitro ugotovil točen položaj fotelja.

Nikoli ne recite: "Tam je stol" ali "Na mizi tam zadaj" ali "Tam spredaj jo ob steno prislonjeno kolo" s tem, da kažete v določeno smer. Taki podatki imajo svojo vrednost samo za nas, ki vidimo, ne pa za slepega.

Raje recite: "Pred Vami stoji stol", "Majhna miza se nahaja en meter za Vami" ali "Približno deset metrov pred Vami sloni ob steni kolo".

Če postrežete slepi osebi pri mizi, ji lahko rečete: "Vaš kozarec stoji levo pred Vami" in "Pepelnik je poleg Vaše desne roke". Lahko se določenega predmeta tudi dotaknete, tako da ga bo slepi mogel najti po zvenu. Če mu boste dali kozarec v roko, mu tudi povejte, kam ga lahko postavi, na primer: "Levo poleg Vašega stola stoji majhna mizica."

Pri sestankih, na vlaku ali v gostilni radi pomagamo slepi osebi, da si sleče plašč, odvzamemo ji klobuk in prtljago z besedami: "Pridite, pomagal Vam bom!" In že plašča, klobuka in prtljage ni več! Ponovno najti nek predmet je težka zadeva: lastnik pogosto ne ve, kakšno barvo ima določeni predmet. Zato je bolje, če slepe osebe same odložijo svoje stvari. Če želite slepemu pomagati, mu povejte: "Vaš plašč visi na prvi kljuki poleg vrat" ali v vlaku: "Vaša prtljaga se nahaja v mreži nad vami".

V pogovorih s slepimi ljudmi si mnogi ne upajo uporabiti besede kot "videti", "opazovati" ali "slep". Raje rečejo: "Moj stric je tudi… no, no… tak" ali "Moja babica je tudi imela to". Če po nesreči vendar uporabljajo besedo "videti", se lahko zgodi, da se zmedejo in se začnejo opravičevati: "Oh! Oprostite… nisem pomislil" itd.

Slepi pa se včasih sami pohecajo na račun svoje invalidnosti! Besedo "videti" ali podobne besede uporabljajo v svojem pogovoru zato, da pojasnijo posebne oblike gledanja: voh, tip in dotik. "Bral sem to knjigo" (v pisavi slepih ali kot zvočni posnetek knjige). "Videl sem lep predmet" (občutil, otipal). "Da, videl sem, to gledališko delo" (poslušal).

Brez zadržkov lahko slepemu rečete: "Si Želite to ogledati?" Medtem pa mu položite predmet v roko, na primer steklenico, kos oblačila ali kaj drugega. Če že pride do tega, v pogovorih brez sramu uporabite besede, kot sta "slep" ali "slepota".

Ni pa ravno primerno če vprašate: "Slepi ste?… Popolnoma slepi?… Torej ne vidite ničesar… Oh, to je grozno!… Ste tako rojeni?… Je to od bolezni ali nesreče?" itd.

Spomnite se, da so slepi sicer slepi, vendar ne gluhi, in da pripomb, kot so: "To je najhujše, kar se lahko zgodi!" ali "Slep? Raje mrtev!" pogosto ne preslišijo. Seveda je Vaša stvar, kako Vi o tem razmišljate, vendar slepi sami po navadi občutijo popolnoma drugače.

Na cesti, na vlaku, ob srečanju se lahko zgodi, da nekdo slepega potreplja po ramenih in reče: "Dober dan, gospod XY, kako ste?" ali še huje: "Uganite kdo sem". Na splošno imajo slepi ljudje dober spomin za glasove, vendar zahtevamo od njih preveč, če pričakujemo, da bodo ponovno prepoznali glas, ki ga ne slišijo pogosto, in to v trenutku, ko se morajo koncentrirati na druge zaznave.

Če niste član družine ali dober znanec, torej nekdo, katerega glas lahko slepi takoj prepozna, recite neprisiljeno: "Dober dan, gospod XY, jaz sem Z."

Če je minilo že dalj časa od Vašega srečanja s slepim ali je le-ta pozabil Vaše ime (lažje si zapomnimo obraze kot imena), mu na kratko razložite: "Gotovo se spominjate, midva sva se srečala že tam in tam."

Slepih ljudi nima smisla pozdravljati s kimanjem ali z dvigom roke, kot je to v navadi pri drugih znancih. A tudi slepi je vesel, če ga v vse vključujemo in če lahko sodeluje pri normalnem življenju. Kimanje z glavo in geste z rokami lahko nadomesti nekaj prijaznih besed: "Dober dan, gospod XY, jaz sem pismonoša."

Neredko se zgodi, da slepi s spremstvom slišijo stavke kot se: "Gospa, bi gospod želel kaj popiti?" ali "Gospodična, ali lahko gospod sam podpiše?" ali "Draga gospa, bi gospod želel sesti?"

Namesto da bi se obrnili naravnost na slepega, govorimo torej s spremljevalcem. Tako se je zgodilo, da je neka dama smeje odvrnila: "Mirno vprašajte mojega moža sami, saj ni nevaren."

Tako zelo smo navajeni na kontakt z očmi, da nas moti, če tega ni, zato se raje obrnemo na spremljevalca. To je seveda razumljivo, ni pa primerno. Na ta način ravnamo s slepim kot s kakšnim varovancem.

Če bi slepemu radi kaj ponudili, ga pokličite po imenu, če Vam je znano; če ne poznate njegovega imena, se ga narahlo dotaknete, tako da bo vedel, da se obračate nanj. Pri tem mu ne pozabite našteti možnosti izbire. Na primer v skupini: "Gospod X, želite cigareto, kos torte, ali bi kaj popili?"

Potem to, kar je izbral, položite poleg njega tako, da bo lažje dosegel, ali pa mu dajte v roke.

Nikoli pa mu ne ponudite pladnja z več kozarci, ker je tveganje, da bo pri dviganju svojega kozarca prevrnil druge, preveliko, ker pač ne pričakuje, da bo pladenj poln.

Mogoče ste kdaj govorili nekomu, ki je prostor že zapustil. Verjetno ste se tej Vaši raztresenosti le nasmehnili. Drugače pa je seveda pri slepem.

Na cesti ob hrupu prometa, v sobi s preprogami, kjer igra radio, v hrupnem lokalu ali v skupini slepi ne ve vedno, ali je njegov sogovornik še vedno tam. Tako se lahko zgodi, da govori praznemu stolu, kar je zelo mučno, ko to čez nekaj časa opazi.

Slepega sogovornika vedno opozorite, kadar ga zapuščate in kadar se k njemu vrnete. Če tega ne naredite, se lahko zgodi, da ste že precej časa spet poleg njega, on pa še vedno molče sedi, prepričan, da Vas še ni nazaj.

Pri tem upoštevajte, da morate s slepim govoriti. Še tako prijazen nasmeh ali prikimavanje mu nič ne koristi.

Veliko ljudi misli, da morajo ob slepem neprestano govoriti. Mislijo si: "Če ne bom govoril, ne bo vedel, ali sem še tu" ali "Ničesar drugega ni, s čimer bi se lahko ukvarjal". Tako kramljanje je lahko zelo moteče, čeprav imamo pri tem najboljši namen. Kot pri vseh pogovorih lahko tudi tu občasno molčimo. Poleg tega pa slepi računa na to, da ga ne boste zapustili, ne da bi ga prej opozorili.

Čeprav slepi okolice ne more videti, jo pogosto bolje pozna, kot si mislite. Zaradi drugih možnosti zaznavanja si lahko okolje dobro predstavlja. Če slepi želi, da mu natančno opišete ljudi, okolico ali predmete, boste lahko hitro ugotovili na podlagi njegovih vprašanj. Vendar pa mu takih opisov nikakor ne vsiljujte.

Dobro pa je, če slepega spontano opozarjate na posebne in nenavadne stvari kot npr.: "Tekoče stopnice ne delajo", čeprav jih tisti trenutek ne uporabite. Ali: "Na tem vogalu je nova trgovina z oblačili." Takšne informacije lahko slepemu koristijo kasneje.

Če pomagate slepi osebi ob vstopu v trgovino, je pospremite do prodajalca ali prodajalke. V primeru, da imate več časa, pa jo pospremite do želenega oddelka.

Če slepi natanko ve, kaj želi, bo tisti predmet nemudoma tudi kupil. Morda pa želi najprej "videti" celotno ponudbo. Tedaj mu položite različne predmete v roke, da jih lahko otipa in si na ta način ustvari sliko o obliki, velikosti in kakovosti.

Opišite barvo, vzorec ipd. Brez obotavljanja mu npr. povejte: "Dovolite, da vam povem, da Vam ta barva res ne pristoja."

Če Vam slepi ob plačevanju ne omeni vrednosti bankovca, mu to povejte sami: "Dali ste mi 100 tolarjev." Običajno slepa oseba natančno ve, kateri bankovec je dala, vendar pomote ne moremo izključiti in s tem lahko preprečite neprijetno diskusijo. Priporočljivo je, da slepemu človeku ob plačevanju ali menjavi denarja štejete denar na roko, s čimer mu prihranite neprijetno zbiranje ali iskanje, zlasti drobiža.

Pravilno ste prebrali: tudi slepi človek mora kdaj poiskati stranišče. Če prosi za pomoč, naj Vas sramežljivost ne ovira pri tem, da bi mu pomagali. Pomislite, koliko bolj nerodno je bilo, to prošnjo izgovoriti.

Če ste istega spola kot slepa oseba in se nahajate v javnem stranišču, lahko skupaj z njo vstopite ali prosite osebje za pomoč. Če obstaja pisoar in zaprto stranišče, prepustite izbiro slepi osebi. V primeru, da slepi izbere pisoar, mu na kratko opišite, kakšen je.

Preden slepa oseba uporabi stranišče, poglejte noter in preverite, ali je čisto. Nato ji pokažite, kje se nahaja papir in splakovalnik. Če imate čas, do jo počakate, ji pokažite, kje so umivalnik, milo, brisača ali sušilnik za roke. Ne obotavljajte se ji povedati, da je brisača umazana, če je to potrebno, in ji priporočite uporabo lastnega robca. Obnašajte se vedno tako obzirno, kot bi to Vi pričakovali od drugih. Zaprite straniščna vrata ali se oddaljite nekaj korakov od pisoarja. Vse to naj bi bilo samo po sebi umevno, vendar se ne upošteva vedno.

Če je slepa oseba drugega spola, prosite za pomoč osebje ali kakega navzočega istega spola. V primeru, da ni nikogar, ravnajte tako naravno in normalno, kot je omenjeno zgoraj.

Trenutno se znanost zelo intenzivno ukvarja z uporabnimi bralnimi stroji za slepe. Vendar bo trajalo verjetno še nekaj let, da bodo te aparature splošno uporabne in tudi finančno dosegljive. Do tega Časa pa bodo slepi odvisno od branja drugih. Samostojno branje s pomočjo Braillove pisave ali zvočnega traku, ki je sicer zelo razširjeno, lahko problem reši le deloma.

Zelo neprijetna je lahko odvisnost slepega od tistega, ki mu bere, če gre za osebna pisma, uradne spise ali finančne dokumente. Ob prebiranju takih dopisov sta neizogibno potrebni obzirnost in popolna molčečnost. Berite počasi in razločno.

Poiščite najprej naslov pošiljatelja. Zaradi različnih okoliščin bi slepa oseba morda rada, da ji pismo prebere kdo drug. Nikoli ne odpirajte pisem brez izrecnega dovoljenja slepe osebe. Če gre za finančno zadevo in to z ovojnice ni bilo razvidno, to povejte, preden začnete brati. Pri osebnem pismu omenite sprva ime podpisane osebe. Nato se slepa oseba lahko odloči, ali želi, da ji Vi preberete pismo.

Vendar nikoli ne preberite pisma sami zase, da bi potem kasneje povedali: "To je pismo od X in Y, ki je napisal to in ono" ali "To je le reklama", ne da bi povedali, za kakšno reklamo gre. Opustite lastne komentarje ali vmesne pripombe o vsebini ali pošiljatelju, razen če Vas slepi za to izrecno ne prosi. Mislite vedno na to, da berete le namesto slepega ali slabovidnega človeka.

Ko prebirate splošno tematiko, še posebej če gre za časopise ali revije, ni toliko pomembno, kaj se Vam zdi zanimivo, važno ali zabavno. Preberite enostavno vse naslove in Vaš slepi prijatelj Vam bo zanesljivo povedal, kaj bi rad slišal. Ne prekinjajte svojega branja z vzkliki ali komentarji - to le moti.

Ti dve krepkosti morda nista več tako razširjeni, a sta za slepe ljudi zelo pomembni. Če želimo spoštovati neodvisnost slepih, moramo upoštevati osnovno pravilo: vsaka stvar ima svoj prostor, kjer jo je mogoče najti ob vsakem času. Dajte torej vsako stvar nazaj tja, od koder ste jo vzeli. Če tega ne veste več, vprašajte slepo osebo ali pa naj jo ta sama postavi. - To je zelo pomembno, predvsem za slepe, ki sami stanujejo, potujejo ali so zaposleni.

Pazite, da bodo hišna ali sobna vrata na stežaj odprta ali pa zaprta. Priprta vrata so lahko za slepega nevarna ovira. Vrata omar morajo biti zmeraj čisto zaprta.

Ne puščajte veder, omel, košev za smeti stati tam, kjer slepi ljudje redno hodijo mimo.

Točnost ima velik pomen pri zmenkih in obiskih. Minute lahko trajajo neskončno dolgo, če ne vidimo in se med čakanjem ne moremo zaposliti. To po nepotrebnem povzroča živčnost in napetost.

Včasih slišimo: "Nekoč sem hotel pomagati slepemu, pa me je nadrl. Drugič se mi to ne bo zgodilo." Kaj takega se res lahko pripeti. Osebe z motnjami vida so konec koncev ljudje kot vsi drugi, s svojimi dobrimi lastnostmi in napakami. Roko na srce, Vam kak zdrav človek, ki ste ga prijazno ogovorili, ni še nikoli grobo in neprijazno odvrnil? To slabo izkušnjo bo odtehtala hvaležnost, s katero bo večina slepih sprejela Vašo pomoč.

 

"Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno." 
(A. de Saint-Expéry)

vir: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije

 


( 0 Glasov )

Dodaj komentar

Spletni bonton


Skupaj lahko naredimo splet prijaznejši. Upoštevajte spletni bonton in pred objavo razmislite, kaj vaš komentar pove drugim o vas.

Če pri komentarjih naletite na težavo ali napako, nam to sporočite, za kar se vam vnaprej zahvaljujemo.


Varnostna koda
Osveži


V spodnjem polju z miško sestavite sliko tako, kot je prikazana v zgornjem desnem kotu tega polja!Joomla CAPTCHA

Prijava



Donacije

Donirati je možno preko varnega sistema za plačevanje preko interneta Paypal.
Že vnaprej se zahvaljujemo za prispevek, ki ga bomo porabili za stroške naših podvigov in za ohranjanje naše spletne strani.

Prevajalnik