Aerodrom Ljubljana

Letali�?e Jo�eta Pu?nika Ljubljana (tudi Letali�?e Brnik ali Aerodrom Ljubljana) je glavno, najve?je in osrednje letali�?e v Sloveniji, ki le�i 26 kilometrov severno od Ljubljane v bli�ini Spodnjega Brnika. Redne avtobusne linije povezujejo letali�?e s Kranjem in z Ljubljano.

Vlada RS je 7. junija 2007 sprejela sklep o preimenovanju letali�?a v Letali�?e Jo�eta Pu?nika Ljubljana po enem izmed akterjev osamosvojitve Slovenije Jo�etu Pu?niku. 9. julija 2007 so letali�?e preimenovali v dana�nje ime. Preimenovanje je predlagala glavna vladna stranka SDS, naslednica Pu?nikove Socialdemokratske stranke.

Na letali�?u domuje nacionalna letalska dru�ba Adria Airways, ki opravlja redne lete na 30 destinacij. Tri?rkovna kratica IATA je LJU, �tiri?rkovna kratica ICAO pa LJLJ.

Vse se je za?elo davnega leta 1928 ko so se mestne in dr�avne oblasti odlo?ile za prvo civilno letali�?e v Sloveniji, ki naj bi Ljubljano pribli�alo drugim mestom. Ugotovili so, da je zanj najprimernej�i prostor na voja�kem vadbi�?u v Polju. �e isto leto so voja�ki strokovnjaki odmerili zemlji�?e, vendar je finan?ni minister v Beogradu �ele marca 1933. leta, po ve? posredovanjih iz Ljubljane, odobril 960.000 dinarjev za gradnjo. Nato je bilo treba odkupiti pribli�no 4.500 kvadratnih metrov za obdelovanje zemlji�?, ki so jih lastniki uporabljali le za pa�o. Zaradi gradnje letali�?a je cena zemlji�? skokovito narasla. 

Meseca maja so zemlji�?e zakoli?ili in za?eli graditi objekte. Dela je vodilo poveljstvo vojnega letalstva. Postavili so hangarja za aeroklub in vojno letalstvo s skupno povr�ino 600 kvadratnih metrov. Predvidena je bila tudi gradnja dovozne ceste v dol�ini 900 metrov povezane s �martinsko cesto, vendar do odprtja letali�?a 20.avgusta 1933 ni bila zgrajena, pa tudi vrsta drugih objektov ne; glavno letali�ko poslopje s ?akalnico in restavracijo, ?eprav je redni letalski promet med Ljubljano in Zagrebom za?el te?i �e dan po otvoritvi.

Steza je bila na ravnici med Savo in Ljubljanico. Prvotne mere so bile 800x 60 metrov. Okoli pa je bil �irok ni�inski pas, ki je omogo?al dolete z vseh smeri. Postavljena sta bila dva hangarja in bilo je urejeno elektri?no omre�je. Kasneje so za?eli uporabljati ve?jo povr�ino z merami 1150x 80 metrov. Travnata pristajalna steza je le�ala v smeri 116/ 296 (12/30) stopinj. Letali�?e je imelo �e eno stezo v smeri 92/ 272 (09/27) stopinj in dimenzij 1270x 80 metrov, vendar je zaradi slabega pristopa niso uporabljali.

Potniki so kupili karte v Ljubljani, nato pa jih je avtobus odpeljal do letali�?a.

Ljubljana je bila na novo letali�?e zelo ponosna. Vsako letalo je tedaj zbujalo neskon?no radovednost, zato se je na letali�?u vedno trlo obiskovalcev in radovedne�ev. Razvila se je tudi mo?na �portna dejavnost. Ljubljana se je zbli�ala z evropskimi mesti, kot pred sto leti z ju�no �eleznico. Isto leto je Ljubljana dobila tudi svoj zna?ilni imenitni neboti?nik.

Med drugo svetovno vojno je letali�?e do�ivelo nekaj posodobitev, ker sta ga italijanska, kasneje pa tudi nem�ka okupacijska vojska uporabljali v voja�ke namene. Po kon?ani vojni je bila na tem letali�?u mo?na voja�ka �olska eskadrilja, katera je dan za dnem s svojimi letali povzro?ala tak hrup, da so se v Polju in Studencu tresle �ipe. V?asih so imeli vaje tudi pono?i. Leta 1954 so se voja�ka letala kon?no preselila v Pulj in Bre�ice, v Polju (tako se je imenovalo zato, ker je bila to takrat ob?ina Polje)  pa so ostala civilna letala.

Slovenija je v petdesetih letih razpolagala le z letali�?em v Lescah in Polju. Obe letali�?i sta imeli travnato povr�ino, a sta vseeno omogo?ali pristajanje letal Douglas DC-3.

Razvoj pa je bil v letalstvu skokovit in tudi letali�?e v Polju je postalo neprimerno in za razvoj brezperspektivno. Strokovnjaki so �e leta 1948 iskali primernej�o lokacijo. Na�li so jo na Brniku, izdelali na?rte in leta 1952 je predsedstvo vlade imenovalo komisijo za graditev letali�?a. Do leta 1961 je zaradi pomankanja sredstev gradnja komaj kaj napredovala. Tedaj pa je mestni svet Ljubljane ustanovil samostojno aerodromsko podjetje "Ljubljana-Brnik v izgradnji". To novo letali�ko podjetje je bilo registrirano februarja 1963. Med njegovimi prvimi opravili je bila obnova letali�?a v Polju, ki je komaj zmoglo tedanji promet (v letu 1962 do 7. oktobra je na njem pristalo kar 781 letal in sicer 197 letal DC-3, 18 vojnih, 59 IS SR Slovenije, 6 tujih in 428 letal Letalske zveze Jugoslavije).

24. decembra 1963, je na Brniku pristalo prvo potni�ko letalo, sodobni Douglas DC-6B. S tem je bilo novo letali�?e na Brniku uradno odprto, ?eprav je bila kon?ana le I. faza izgradnje. Redni promet pa je stekel 9. januarja 1964.

Vir: Wikipedia, Staro Ljubljansko letali�?e